Search
en-USsl-SIhr-HR
Menu
Search

Quality of living in the Housing Estates of the socialist and post-socialist era: a comparative analysis between Slovenia and Croatia

Kakovost bivanja v stanovanjskih soseskah iz socialističnega in postsocialističnega obdobja: primerjalna analiza med Slovenijo in Hrvaško


 

 

Opis projekta

Kakovost bivanja v stanovanjskih soseskah iz socialističnega in postsocialističnega obdobja: primerjalna analiza med Slovenijo in Hrvaško​

Stanovanje sodi med osnovne in najkompleksnejše človekove dobrine. Opredeljujejo ga številne lastnosti, ki določajo kakovost bivanja. V raziskovalnem projektu obravnavamo stanovanje kot dobrino s fizičnimi in vsebinskimi značilnostmi, ki predstavljajo pomembne merilnike njegove uporabne vrednosti oziroma ključne indikatorje za merjenje morebitnih sprememb vrednot prebivalcev, ki se odražajo pri dojemanju, zaznavanju in potrebah stanovalcev glede kakovosti bivanja. Pri tem se osredotočamo na bivanje v stanovanjskih soseskah, ki so bile zgrajene v obdobju socialističnega družbeno-političnega in gospodarskega sistema in v obdobju po prevzemu sistema tržnega gospodarstva (postsocialistično obdobje). Izhajamo iz hipoteze, da so drugačne družbene okoliščine, ki so značilne za postsocialistično obdobje, pri prebivalcih prinesle nove zahteve glede kakovosti bivanja, ki (lahko) posledično pomenijo, da so soseske iz socialističnega obdobja postale manj privlačne za bivanje, saj imajo stanovalci zaradi spremenjenih vrednot glede kakovosti bivanja v stanovanjskih soseskah višja pričakovanja oziroma višje zahteve po boljšem stanovanjskem standardu in boljši kakovosti stanovanjskega okolja. Raziskava je zasnovana primerjalno, saj hipotezo preverjamo za dve državi – Slovenijo in Hrvaško, ki imata isti temelj za nastanek velikih stanovanjskih sosesk, ki so bile zgrajene v socialističnem obdobju. Obe sta bili namreč del skupne socialistične države Jugoslavije. Podobno kot v drugih socialističnih državah srednje in vzhodne Evrope je tudi v Jugoslaviji gradnja takšnih stanovanjskih sosesk trajala do konca osemdesetih let. Ustavila se je šele po razpadu skupne države in uvedbi spremembe družbeno-političnega in ekonomskega sistema, ko so se začele pojavljati nove tipologije gradnje kolektivnih stanovanjskih stavb. Stanovanjske soseske iz postsocialističnega obdobja (praviloma) vključujejo manjše posamezne stanovanjske stavbe, z manjšim številom stanovanj oziroma z manjšim številom prebivalcev. To velja predvsem za Slovenijo, medtem ko se je na Hrvaškem gradnja visokogostotnih sosesk nadaljevala tudi v postsocialističnem obdobju, kar pomeni, da so začele med tema državama v postsocialističnem obdobju nastajati razlike na področju stanovanjske gradnje. Vendar pa ne glede na spremembe in razlike velike stanovanjske soseske iz socialističnega obdobja v obeh državah še vedno predstavljajo pomembno tipologijo stanovanjskega okolja oziroma precejšnji delež celotnega stanovanjskega fonda, za katerega predvidevamo, da je zaradi zastarelosti in spremenjenih vrednot neustrezen za kakovostno bivanje in je potreben celovite prenove. Kljub temu še nobena od preučevanih držav ni sprejela nacionalne strategije prenove velikih stanovanjskih sosesk oziroma smernic za zagotavljanje višje kakovosti stanovanjskega in bivalnega okolja. Končni cilj raziskovalnega projekta je zato, opredeliti – z vidika kakovosti bivanja – smernice in priporočila za ustrezno prenovo stanovanjskih sosesk iz socialističnega obdobja in za načrtovanje novih sosesk. Smernice bo mogoče uporabiti tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem. Osnova za oblikovanje predlogov za pripravo obeh nacionalnih strategij bo nabor podobnosti in razlik v dojemanju in zaznavanju kakovosti bivanja med stanovalci stanovanjskih sosesk ter njihovih potrebah v zvezi s tem glede na spremenjene vrednote, povezane z načinom življenja. S tega vidika bo raziskava izvirna, oblikovane smernice pa bodo relevantne tudi za druge srednje- in vzhodnoevropske postsocialistične države, še posebej tiste, ki so nastale na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Poseben pomen ima raziskava tudi v metodološkem smislu, saj bodo uporabljene participativne metode zbiranja podatkov: participativno akcijsko raziskovanje, uporabniški način raziskovanja, odprti demokratični forum. Prav umanjkanje participacije javnosti pri definiranju problemov in rešitev je namreč v postsocialističnih državah zelo pogost (in kritiziran) problem.

 

Projektna skupina

Projektno skupino sestavljajo slovenski strokovnjaki z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in hrvaški strokovnjaki z Inštituta za družbena raziskovanja v Zagrebu, Inštituta za migracije in narodnosti, Ekonomskega inštitut in Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu.

Vodja slovenske strokovne skupine:

  • dr. Richard Sendi, znanstveni svetnik (Urbanistični inštitut Republike Slovenije).

Vodja hrvaške strokovne skupine:

Sodelavci v Sloveniji:

  • izr. prof. dr. Boštjan Kerbler, strokovno-raziskovalni svetnik (Urbanistični inštitut Republike Slovenije),
  • dr. Barbara Goličnik Marušić, znanstvena svetnica (Urbanistični inštitut Republike Slovenije),
  • doc. dr. Matej Nikšič, višji znanstveni sodelavec (Urbanistični inštitut Republike Slovenije).

Sodelavci na Hrvaškem:

  • dr. Jelena Zlatar Gamberožić, višja znanstvena sodelavka (Inštitut za družbena raziskovanja v Zagrebu),
  • dr. Ratko Đokić, postdoktorand (Inštitut za družbena raziskovanja v Zagrebu),
  • dr. Mirjana Adamović, višja znanstvena sodelavka (Inštitut za družbena raziskovanja v Zagrebu),
  • mag. soc. Anamaria Klasić, asistentka (Inštitut za družbena raziskovanja v Zagrebu),
  • dr. Sonja Podgorelec, znanstvena svetnica (Inštitut za migracije in narodnosti),
  • dr. Željka Kordej-De Villa, znanstvena svetnica (Ekonomski inštitut),
  • prof. dr. Tihomir Jukić, redni profesor (Fakulteta za arhitekturo Univerze v Zagrebu).

Povezave na SICRIS/CROSBI:

Richard SendiAnđelina Svirčić Gotovac, Boštjan KerblerBarbara Goličnik MarušićMatej NikšičJelena Zlatar GamberožićRatko ĐokićMirjana Adamović, Anamaria Klasić, Sonja PodgorelecŽeljka Kordej-De VillaTihomir Jukić

 

Faze projekta

Faze projekta in njihova realizacija

Raziskovalni projekt poteka tri leta (36 mesecev) in je sestavljen iz šestih delovnih paketov:

  1. Razvoj in značilnosti stanovanjskih sosesk v Sloveniji in na Hrvaškem (6 mesecev)
  2. Merila in kriteriji za kakovostno bivanje v stanovanjskih soseskah ter strategije prenove in načrtovanja stanovanjskih sosesk zgrajenih v socialističnem in postsocialističnem obdobju (10 mesecev)
  3. Dojemanja, potrebe, pomanjkljivosti in priporočila glede kakovosti bivanja v stanovanjskih soseskah (14 mesecev)
  4. Smernice za prenovo in načrtovanje stanovanjskih sosesk z vidika zagotavljanja ustrezne in željene kakovosti bivanja (10 mesecev)
  5.  Diseminacija novih spoznanj in prenos znanja (36 mesecev)
  6. Vodenje in koordinacija projekta (36 mesecev)

 

Reference

Reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta:

  • Svirčić Gotovac, A. (2022): Projektna skupina HESC je sodelovala na konferenci ENHR v Barceloni. Zagreb, Institut za društvena istraživanja u Zagrebu. Za dostop do objave kliknite tukaj.
  • Svirčić Gotovac, A. (2022): Članstvo v European Network for Housing Research. Zagreb, Institut za društvena istraživanja u Zagrebu. Za dostop do objave kliknite tukaj.
  • Đokić, R., Svirčić Gotovac, A., Adamović, M. (2022): Sažeti rezultati anketnog ispitivanja predstavnika suvlasnika u višestambenim zgradama u Zagrebu i drugim hrvatskim gradovima (v hrvaščini). Zagreb, Institut za društvena istraživanja u Zagrebu. Za dostop do poročila kliknite tukaj.
  • Svirčić Gotovac, A., idr. (2021): Rezultati istraživanja – Zgrade u RH su osrednje, ne shvaća se vlasništvo, a želi se naprijed (v hrvaščini). Zgradonačelnik.hr. Za dostop do objave kliknite tukaj.
  • Svirčić Gotovac, A., idr. (2021): European Network for Housing Research – News from members: Ongoing project Quality of living in the housing estates of the socialist and postsocialist era: A comparative analysis between Slovenia and Croatia (2020–2023)ENHR Newsletter, 4(December), str. 19–20. Za dostop do objave kliknite tukaj.
  • Svirčić Gotovac, A., Podgorelec, S., Kordej-De Villa, Ž. (2021): Kakovost življenja v stanovanjskih naseljih v kontekstu zahodnoevropskih in postsocialističnih držav (v hrvaščini). Geoadria, 23(2), str. 1–21. Za dostop do članka kliknite tukaj.
  • Svirčić Gotovac, A., Zlatar Gamberožić, J., Podgorelec, S., Jukić, T., Kordej-De Villa, Ž. (2021): Kakovost življenja v stanovanjskih naseljih iz socialističnega in postsocialističnega obdobja: primerjalna analiza med Slovenijo in Hrvaško (v hrvaščini). Zagreb, Institut za društvena istraživanja u Zagrebu. Za dostop do poročila kliknite tukaj.
  • Svirčić Gotovac, A., Zlatar Gamberožić, J., Nikšič, M. (2021): Sodelovanje javnosti v postsocialističnih mestih med stagnacijo in napredkom: primer Zagreba in Ljubljane. Urbani izziv, 32(1), str. 5–14. [COBISS.SI-ID 70014723] Za dostop do članka kliknite tukaj.

  • Sendi, R., Kerbler, B. (2021): The evolution of multifamily housing: Post-Second World War large housing estates versus post-socialist multifamily housing types in Slovenia. Sustainability13(18), str. 10363.  Za dostop do članka kliknite tukaj.

  • Kerbler, B., Svirčić Gotovac, A. (ur.) (2021): Kakovost bivanja v stanovanjskih soseskah iz socialističnega in postsocialističnega obdobja: primerjalna analiza med Slovenijo in Hrvaško (HESC). Seznam literature po abecednem redu – rezultati prvega in drugega delovnega paketa. Ljubljana, Zagreb, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Inštitut za družbena raziskovanja v Zagrebu. Za dostop do poročila kliknite tukaj.

  • Kerbler, B., Svirčić Gotovac, A. (ur.) (2021): Kakovost bivanja v stanovanjskih soseskah iz socialističnega in postsocialističnega obdobja: primerjalna analiza med Slovenijo in Hrvaško (HESC). Seznam literature po tematskih sklopih – rezultati prvega in drugega delovnega paketa. Ljubljana, Zagreb, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Inštitut za družbena raziskovanja v Zagrebu. Za dostop do poročila kliknite tukaj.

 


dr. Richard Sendi (vodja projekta)
Urbanistični inštitut Republike Slovenije
Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana
E: richards@uirs.si
www.uirs.si

 


doc. dr. Anđelina Svirćić Gotovac (vodja projekta)
Institut za društvena istraživanja u Zagrebu
Amruševa 11/II, 10000 Zagreb
E: angelinasg@gmail.com
www.idi.hr

 


Projekt financira Javna agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost
Šifra projekta: J5-2569
www.arrs.gov.si

 

 

Projekt financira Hrvatska zaklada za znanost
Šifra projekta: IPS-2020-01-7036
www.hrzz.hr

 

Copyright 2023 by UIRS Terms Of Use Privacy Statement
Back To Top